APDEJT.si

Analitiki se sprašujejo, ali je Trump izgubil podporo latinskoameriških volivcev. Konservativna politična operativka pa je ponudila 'zdravilo' za Trumpizem.

Rusija se približuje zavzetju Pokrovska, ključnega ukrajinskega mesta v regiji Doneck, kar bi lahko bila njena najpomembnejša ozemeljska pridobitev po Bahmutu leta 2023. Mesto, ki je nekoč imelo 60.000 prebivalcev, je po mesecih bojev opustošeno. Ukrajina poroča o delnem uspehu v Pokrovsku.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo odobril prodajo letal F-35 Savdski Arabiji. Pred obiskom savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Washingtonu je Sionska organizacija Amerike (ZOA) opozorila Trumpovo administracijo pred to prodajo, saj ZOA nasprotuje dobavi ameriške vojaške opreme Savdski Arabiji.

Trump je pohvalil resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira njegov mirovni načrt za Bližnji vzhod. Ta načrt je povzročil napetosti med Egiptom, Turčijo in Izraelom, saj si vsaka država želi zagotoviti svoj delež v obnovi Gaze.

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

Severna Koreja je obsodila sporazum med Seulom in Washingtonom o gradnji jedrskih podmornic, opozarjajoč, da bo to sprožilo 'jedrski učinek domin'. Severna Koreja meni, da bo gradnja jedrskih podmornic v Južni Koreji destabilizirala regijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.

Varnostni svet ZN je uradno sprejel mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira ZDA. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržala pa sta se Rusija in Kitajska. Kljub diplomatski zmagi ZDA načrt ne poteka povsem po načrtih.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Pogovori med ZDA in Rusijo glede Ukrajine so zastali, zato je Rusija znatno povečala raketne in napade z droni po vsej Ukrajini. Oktober je bil vrhunec ruskih raketnih napadov.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Ukrajinska vojska je potrdila, da je 6. novembra izvedla napad z droni in raketami na rusko bazo za shranjevanje in sestavljanje dronov Shahed na letališču v Donecku. Prav tako je ukrajinski generalštab sporočil, da so ukrajinski droni že drugič v skoraj treh mesecih napadli veliko rafinerijo nafte v ruski regiji Volgograd. Ruski uradniki napada niso potrdili, vendar je lokalni guverner dejal, da so droni povzročili požar.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) trdi, da je preprečila ukrajinsko zaroto za atentat na visokega kremeljskega uradnika. Ukrajinska varnostna služba je te trditve zavrnila kot nesmiselne in poudarila, da Moskva izmišljuje zgodbe. Medtem je Rusija sporočila, da je prestregla več kot 200 ukrajinskih dronov v nočnem napadu, med katerim so poročali o eksplozijah v Kijevu in ruski ofenzivi v Donecku in Donbasu.

Kijev je bil v noči na petek tarča obsežnega ruskega zračnega napada z raketami in droni. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so umrle najmanj štiri osebe, 26 je ranjenih. Župan Vitalij Kličko je sporočil, da so požari izbruhnili v osmih od desetih okrožij Kijeva, poškodovana pa so tudi vodovodna, toplovodna in energetska omrežja. Reševalci še vedno preiskujejo območja napadov.

Ukrajinski prokurator je obtožil poveljnika enote za brezpilotne sisteme, ker je kljub prepovedi organiziral množično podelitev odlikovanj vojakom v regiji Dnipropetrovsk. Ruski napad na tem mestu je zahteval 19 življenj. Rusija je ponoči izvedla obsežen napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je prišlo do izpadov električne energije v številnih krajih. Ukrajinska ministrica za energijo Svitlana Hrynčukova je sporočila, da so bile uporabljene rezervne energetske rezerve. Ukrajinski predsednik Zelenski pa trdi, da so ukrajinski droni v oktobru ubili 25.000 ruskih vojakov.

Ukrajinske sile so razstrelile cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in Pokrovsk, kar ovira ruske prodore v Donecki regiji. Ruske enote medtem napredujejo proti Zaporožju in Siversku, ukrajinske sile pa se soočajo z obkolitvijo pri Pokrovsku. Rusija in ZDA naj bi vodile pogovore o rešitvi ukrajinske krize na podlagi dogovorov iz Anchoragea. Ruske sile tudi trdijo, da so zavzele dve dodatni vasi na jugu.

Ukrajinska vojska je zanikala ruske trditve o obkolitvi svojih vojakov pri Pokrovsku, ki je epicentru bojev na vzhodni fronti. Volodimir Zelenski je obiskal vojake 1. korpusa Nacionalne garde Ukrajine "Azov" na fronti pri Pokrovsku. Medtem je bilo razkrito, da je sedemnajst držav članic EU od marca 2022 Rusiji plačalo več za energijo, kot so namenile pomoči Ukrajini.

Ruske oborožene sile so izstrelile rakete Iskander-M na ukrajinski polk brezpilotnih letal blizu vasi v regiji Doneck. Novi posnetki prikazujejo zajetje ukrajinskih vojakov v strateškem vozlišču Pokrovsk, kjer se razmere za ukrajinske sile zaostrujejo. Video prikazuje trenutek, ko se ukrajinski vojaki predajajo ruskim silam. Poteka razprava o nadzoru nad Pokrovskom, pomembnim logističnim središčem za ukrajinsko vojsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA trenutno ne bodo dobavile Ukrajini raket dolgega dosega Tomahawk, o katerih je Kijev zaprosil. Trump je to izjavil novinarjem na predsedniškem letalu.

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Združene države in Švica sta dosegli trgovinski sporazum, v skladu s katerim bodo švicarski uvozi v Ameriko obdavčeni z znižano 15-odstotno dajatvijo, so sporočili uradniki. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dejal, da je administracija »v bistvu dosegla dogovor«.

Sirija je uradno predala upravljanje pristanišča Tartus, drugega največjega v državi, logističnemu podjetju DP World iz Združenih arabskih emiratov. Podjetje je že začelo z operacijami na podlagi 30-letne koncesijske pogodbe, vredne 800 milijonov dolarjev. Cilj naložbe je posodobitev pristanišča in preoblikovanje v pomembno trgovsko središče v Sredozemlju.

ASEAN, geopolitično občutljiva entiteta, si prizadeva ohraniti svojo osrednjo vlogo v regiji. Skupina enajstih držav jugovzhodne Azije, vključno z Vzhodnim Timorom, predstavlja pomembnega globalnega akterja s skupnim BDP-jem 3,8 bilijona dolarjev. Članice ASEAN si prizadevajo za ohranitev stabilnosti in gospodarske rasti v sožitju z vplivom Kitajske in Združenih držav Amerike.

Članice BRICS, ki predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, imajo vse večjo gospodarsko moč, saj za razliko od mnogih zahodnih držav beležijo hitro rast BDP, ki jo poganjajo naložbe, trgovina in demografske spremembe. Grafični prikaz primerja napovedi rasti BDP držav BRICS in G7 na podlagi podatkov IMF.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je izjavil, da Izrael ne bo popuščal pri popolni razorožitvi Hamasa v skladu z mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamas je Izraelu vrnil posmrtne ostanke izraelsko-ameriškega vojaka Itaya Chena, ki je bil ubit 7. oktobra. Do sedaj je Hamas predal ostanke 21 umrlih talcev, sedem pa jih še pogrešajo.

Ameriški novinar Seymour Hersh hvali Donalda Trumpa za pritisk na izraelsko vlado glede dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev. Kljub temu Hersh meni, da se ubijanje v Gazi še ni končalo. Medtem je izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar izjavil, da Izrael ne bo popustil glede popolne razorožitve Hamasa v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za območje Gaze.

Hamas je Izraelu vrnil posmrtne ostanke treh izraelskih vojakov, ki so bili ubiti med napadom Hamasa 7. oktobra 2023. Teroristi so trupla odpeljali v Gazo, da bi jih uporabili kot pogajalsko sredstvo. Identifikacijo posmrtnih ostankov je potrdil urad izraelskega premierja.

Predsednik Donald Trump naj bi gostil samooklicanega začasnega voditelja Sirije v Washingtonu ta mesec. Abu Mohammad al-Jolani, ki se je nekoč boril skupaj s tujimi borci, naj bi bil prvi sirski voditelj, ki bo obiskal ameriški Kapitol.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Združene države Amerike povečujejo svojo vojaško prisotnost v Karibih in izvajajo vojaške vaje blizu venezuelske meje. Kljub temu, da predsednik Trump zanika načrte za napad na Caracas, vojaške priprave nakazujejo drugačno sliko. Trump je v intervjuju zanikal, da bi ZDA vstopile v vojno z Venezuelo, hkrati pa je ponovil obtožbe o slabem ravnanju Venezuele z ZDA, vključno s pretokom droge in priseljevanjem kriminalcev.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Donald Trump je zavrnil prošnjo Ukrajine za dobavo raket Tomahawk in s tem nakazal spremembo v ameriški politiki do ukrajinskega konflikta. Namesto celovitega mirovnega sporazuma se zdi, da podpira zamrznitev konflikta in ne podpira več ukrajinskih zahtev po vrnitvi ozemelj v Donbasu pod njihov nadzor.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.

Kitajska si kupuje manevrski prostor v trgovinskem sporu z ZDA, pri čemer se osredotoča na EU. Zaradi prevlade na področju redkih zemelj in odvisnosti Nemčije od uvoza mikročipov ima Peking trenutno prednost. Volkswagen je zagrozil s popolno ustavitvijo proizvodnje, če bi Kitajska prepovedala izvoz nujno potrebnih redkih zemelj. Nemčiji in EU bi bilo priporočljivo, da se spomnita na tržno usmerjene vrline in strateško inteligenco.

Obsežno ameriško poročilo povezuje par iz Richmonda v Britanski Kolumbiji, že znan iz primera zatiranja kitajske diaspore, z nacionalno varnostno kontroverzo v Združenih državah. Povezana sta z mrežo podjetij, ki so lastniki prikoličarskega naselja ob letalskem oporišču Whiteman v Missouriju, kjer domujejo bombniki B-2 Spirit in ki naj bi bilo izhodišče za morebitni napad na iranska jedrska postrojenja junija 2025. Ista zakonca sta omenjena tudi v Britanski Kolumbiji.

Članki poročajo o naraščajoči prisotnosti ameriških sil v vodah Venezuele in o uničevanju plovil s strani ameriških dronov, kar je povzročilo obtožbe o piratstvu. Prikazovanje teh akcij v medijih naj bi služilo kot propagandni trik za poudarjanje učinkovitosti ameriške vojske.

Primer Linde Sun in njenega moža Chrisa Hu, ki sta obtožena vplivanja, ponarejanja dokumentov, izmenjave informacij ter izvajanja dvomljivih poslov v zameno za usluge in podkupnine kitajske vlade in podjetij, naj bi kmalu prišel na sodišče. Strokovnjaki opozarjajo, da je to del naraščajočega trenda kitajskega vohunjenja in vplivanja v Združenih državah, ki se osredotoča predvsem na komercialno tehnologijo.

Kremelj je izjavil, da bo Ukrajina prej ali slej morala sesti za pogajalsko mizo z Rusijo, pri čemer naj bi se pogajalska izhodišča Kijeva iz dneva v dan slabšala. Hkrati je Ukrajina prekinila mirovne pogovore, pri čemer je ukrajinski zunanji minister dejal, da so ruski pogajalci le simulirali pogovore in zanikali ukrajinsko identiteto.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki naj bi končal dveletno vojno, v Gazi prihaja premalo humanitarne pomoči, Izrael pa še naprej krši dogovor. Izraelska vojska je izvedla napad na južni del Gaze, pri čemer sta bila ubita dva Palestinca, vključno z otrokom. Nadaljuje se tudi sistematično uničevanje Khan Junisa.

Po projekciji Decision Desk HQ je Zohran Mamdani premagal Andrewa Cuomoja na volitvah za župana New Yorka. Projekcija kaže na zmago Mamdanija na volitvah za župana mesta New York.

Rusija naj bi preiskala trditve talibanov, da ameriška brezpilotna letala delujejo v afganistanskem zračnem prostoru s preletom preko pakistanskega zračnega prostora. Tiskovni predstavnik talibanov, Zabihullah Mujahid, je izjavil, da se to dogaja in da je Pakistan pri tem nemočen. Rusija naj bi to trditev vzela resno, kljub možnim političnim motivom talibanov.

Ruska FSB trdi, da je preprečila poskus ukrajinske vojaške obveščevalne službe, ki jo je podpirala Velika Britanija, da bi ugrabila rusko letalo MiG-31, oboroženo s hipersonično raketo Kinžal. Po navedbah FSB naj bi bilo letalo preusmerjeno proti Natovi bazi v Romuniji, kar naj bi izzvalo provokacijo.

Cene nafte so poskočile zaradi ukrajinskega napada z droni na rusko črnomorsko pristanišče Novorossiysk, ki je pomembno izvozno vozlišče. Izvoz nafte je bil začasno ustavljen. Evropska investicijska banka (EIB) bo ukrajinskemu državnemu energetskemu podjetju Naftogaz namenila dodatnih 147 milijonov dolarjev za zagotovitev oskrbe s plinom.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman prihodnji teden obiskuje Washington, kjer si želi skleniti obrambni dogovor, ki bi presegel katarskega. Prav tako si prizadeva za pridobitev čipov za umetno inteligenco, dronov, ki jih poganja umetna inteligenca, in potencialno ameriškega jedrskega orožja, nameščenega v njegovi državi. Njegov seznam želja razkriva samozavest voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval obrambno ministrstvo ZDA k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja, pri čemer je navajal neresnične trditve o jedrskih arzenalih drugih držav. Sekretar za energijo Chris Wright je kasneje pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo izvajanja jedrskih eksplozij, s čimer je razjasnil situacijo po Trumpovem ukazu Pentagonu.

Združene države Amerike so članicam Varnostnega sveta ZN predložile resolucijo o mednarodnem mandatu v Gazi, poročata Jerusalem Post in Axios. Predlog naj bi ZDA podale, da bi prejele mandat za upravljanje območja do leta 2027 in tja napotile okupacijske sile, ki bi v imenu Izraela zagotavljale mir.